Primarno koreninsko zdravljenje zob



Zgradba zoba in znaki vnetja zobne pulpe oziroma obzobnih tkiv

V notranjosti zoba se nahaja posebno tkivo, imenovano zobna pulpa. Zobna pulpa je skupek žilja, živcev in vezivnega tkiva, ki ima prehranjevalno, čutilno in varovalno vlogo. Kadar pride do vnetja ali okužbe zobne pulpe, je potrebno koreninsko zdravljenje. Vzroki za vnetje ali okužbo so lahko zobni karies, poškodbe trdih zobnih tkiv (zlomi zobne krone), poke v trdih zobnih tkivih ali pa ponavljajoči se stomatološki posegi (brušenje zob, globoke plombe ipd.). Znaki vnetja zobne pulpe in obzobnih tkiv se kažejo z zobno bolečino, stopnjujočim se skelenjem ob temperaturnih spremembah, občutljivostjo obzobnih tkiv na ugriz oz. ob žvečenju, z zabarvanjem zoba, oteklino dlesni, zatekanjem bezgavk, v določenih primerih pa klinični simptomi sploh niso prisotni.

 


Endodontsko kirurško zdravljenje


1. Kaj je endodontsko kirurško zdravljenje in zakaj je potrebno?
Endodontsko kirurško zdravljenje se lahko uporablja v diagnostične namene. V določenih primerih je zob kljub predhodnemu koreninskemu zdravljenju in ustrezni kontrolni RTG sliki še vedno simptomatski in povzroča bolečino. Vzroki za omenjene težave so lahko vertikalne in lateralne poke korenine oz. dodatni stranski koreninski kanali, ki niso bili ustrezno očiščeni, zato se v njih še zadržuje bakterijska okužba. Endodontsko kirurško zdravljenje omogoča natančno identifikacijo vzroka težav s pomočjo endodontskega mikroskopa ter ustrezno zdravljenje, saj pri samem posegu uporabljamo minimalno invazivne mikrokirurške tehnike dela, s čimer se izboljša tudi celjenje kirurških ran.

 


Koreninsko zdravljenje - postopek zdravljenja



Oglejte si animacijo:

Animacija koreninsko zdravljenje

 


Ponovno koreninsko zdravljenje

V določenih primerih prvotno koreninsko zdravljenje ni uspešno oz. ga je zaradi ponovne okužbe treba ponoviti. Vzroki za to so:
1. pri prvotnem koreninskem zdravljenju je bil spregledan koreninski kanal, v katerem se še vedno nahajajo bakterije, ki so vzrok za vztrajajoče kronično vnetje obzobnih tkiv (slika MB 2 kanala na zgornjem kočniku);
2. ozki, močno ukrivljeni oz. sklerozirani (kalcinirani) koreninski kanali pogosto niso v celoti mehansko in kemično očiščeni. V apikalnem delu neobdelanih koreninskih kanalov se nahajajo bakterije, ki dražijo obzobna tkiva;
3. po končanem koreninskem zdravljenju dokončna plomba oz. prevleka nista pravočasno izdelani, začasna plomba pa ne zagotavlja več ustreznega tesnjenja, zato pride do ponovne okužbe koreninskih kanalov;  
4. sekundarni karies ob plombi oz. prevleki, nov karies na drugi površini zoba ali pa poka zobne krone lahko privedejo do ponovne okužbe stare polnitve v koreninsko-kanalskem sistemu.