Ponovno koreninsko zdravljenje

V določenih primerih prvotno koreninsko zdravljenje ni uspešno oz. ga je zaradi ponovne okužbe treba ponoviti. Vzroki za to so:
1. pri prvotnem koreninskem zdravljenju je bil spregledan koreninski kanal, v katerem se še vedno nahajajo bakterije, ki so vzrok za vztrajajoče kronično vnetje obzobnih tkiv (slika MB 2 kanala na zgornjem kočniku);
2. ozki, močno ukrivljeni oz. sklerozirani (kalcinirani) koreninski kanali pogosto niso v celoti mehansko in kemično očiščeni. V apikalnem delu neobdelanih koreninskih kanalov se nahajajo bakterije, ki dražijo obzobna tkiva;
3. po končanem koreninskem zdravljenju dokončna plomba oz. prevleka nista pravočasno izdelani, začasna plomba pa ne zagotavlja več ustreznega tesnjenja, zato pride do ponovne okužbe koreninskih kanalov;  
4. sekundarni karies ob plombi oz. prevleki, nov karies na drugi površini zoba ali pa poka zobne krone lahko privedejo do ponovne okužbe stare polnitve v koreninsko-kanalskem sistemu.

 

Potek ponovnega koreninskega zdravljenja

Pri ponovnem koreninskem zdravljenju je treba pristopiti do že polnjenih koreninskih kanalov, pri čemer se prevrta ali v celoti odstrani prevleko oz. plombo. Pri zobeh, ki imajo tudi zatiček in nazidek, je treba le-tega odstraniti iz koreninskih kanalov, pri tem pa ohraniti čim več trdega zobnega tkiva. V nadaljevanju sledi odstranjevanje polnilnega materiala iz koreninskih kanalov ter natančen pregled koreninskih kanalov s pomočjo operativnega mikroskopa, ki nudi dobro osvetlitev in povečavo. V tem koraku se poskuša najti vzrok za neuspeh prvotnega koreninskega zdravljenja (neodkrit koreninski kanal, neustrezno očiščen koreninski kanal). Sledijo mehansko in kemično čiščenje koreninskih kanalov v celotni dolžini ter polnjenje očiščenega prostora. Po polnitvi se dostopno preparacijo zapolni z začasnim materialom, smiselno pa je, da vam osebni zobozdravnik čim prej izdela dokončno plombo oz. prevleko. Po 6-12 mesecih sledi kontrolno RTG-slikanje, kjer se ovrednoti uspešnost ponovnega koreninskega zdravljenja. 

Zaradi dodatnega odstranjevanja polnilnega materiala iz koreninskih kanalov, pogostih jatrogenih komplikacij, ki so nastale pri prvotnem zdravljenju (zalomljeni inštrumenti, stopnice v koreninskem kanalu, predrtja) in okužbi z rezistentnejšimi bakterijskimi sevi, je ponovno koreninsko zdravljenje časovno in stroškovno zahtevnejše kot prvotno koreninsko zdravljenje. Prav tako je tudi uspešnost ponovnega koreninskega zdravljenja nižja (75-80 %) kot uspešnost prvotnega koreninskega zdravljenja (90-95 %).
V določenih primerih, ko tudi ponovno koreninsko zdravljenje ni uspešno, je treba razmisliti o kirurškem endodontskem zdravljenju oz. drugih možnih posegih.

Smiselnost ponovnega koreninskega zdravljenja

Če je le možno, predstavlja ohranjanje lastnega naravnega zoba najboljšo alternativo. Pozdravljen zob lahko namreč normalno funkcionira vse življenje. Novosti v tehnologiji pri endodontskem zdravljenju omogočajo novejše metode zdravljenja in s tem večjo uspešnost pri koreninskem zdravljenju. O smiselnosti ponovnega zdravljenja zoba in možnosti za uspeh se bomo z vami z veseljem pogovorili.

Alternative ponovnega koreninskega zdravljenja

Alternativi ponovnemu koreninskemu zdravljenju sta kirurška endodontija ali pa ekstrakcija zoba in protetično oz. implantološko nadomeščanje zoba. V določenih primerih je treba poleg kirurške endodontije narediti tudi ponovno koreninsko zdravljenje. O možnostih zdravljenja se bomo z vami z veseljem posvetovali.
V večini primerov so postopki nadomeščanja ekstrahiranih zob bolj zapleteni, časovno zamudnejši in stroškovno dražji kot ponovno koreninsko zdravljenje. Tako predstavlja ohranjanje zdravega naravnega zoba še vedno najboljšo možno alternativo.